So arheologi našli prvi dokaz o legendarnem vojnem pohodu iz antike?

avtor:

10. feb 2026. 05:11

| Magazin

Deli

Hanibal prečka Alpe umetniška upodobitev — Umetniška upodobitev Hanibalovega pohoda čez Alpe | Foto: PROFIMEDIA

Arheologi so pri izkopavanju v španski Cordobi našli slonjo kost, ki je morda prvi dokaz, da je kartažanski general Hanibal s sloni resnično prečkal Alpe in ogrozil stari Rim.

Oglaševanje

Pohod kartažanskega poveljnika Hannibala s sloni čez Alpe med drugo vojno med Rimom in Kartagino (drugo punsko vojno) velja za enega najbolj legendarnih trenutkov v evropski in svetovni zgodovini.

Največja težava s tem pohodom pa je, da o njem ni bilo nobenih arheoloških dokazov, pričevanja so temeljila le na pisanju antičnih in kasnejših zgodovinarjev ter na upodobitvah.

Zdaj pa arheologi iz južne Španije poročajo o najdbi, ki bi lahko bila dokaz o slovitem vojaškem pohodu, ki bi, če bi se končal drugače, lahko spremenil tok zgodovine, poroča portal Arkeonews.net.

Zgodovinsko ozadje: Rivalstvo med Rimom in Kartagino

Antična Kartagina je bila feničanska civilizacija s središčem v mestu Kartagina ob Tunizijskem zalivu, ki so jo leta 814 pred našim štetjem ustanovili kolonisti iz Tira na ozemlju današnjega Libanona.

Ustanovljena je bila le nekaj desetletij pred Rimom (753 pred našim štetjem), s katerim sta sčasoma postala rivala.

Na vrhuncu v 4. stoletju pr. n. št. Kartagina postala največja metropola na svetu, z imperijem, ki je obvladoval zahodni del Sredozemlja.

Imela je trgovsko mrežo, ki se je raztezala od severne Evrope do zahodne Afrike in vse do zahodne Azije.

S svojo trgovsko in vojaško močjo je postala močan rival staremu Rimu, ki si je prizadeval širiti svoj vpliv v Sredozemlju.

Njuno rivalstvo je se odrazilo v treh vojnah (imenovanih punske vojne, po stari besedi za Kartažane, Punci)

Prva punska vojna (264–241 pr. n. št.) je bila predvsem pomorski spopad za nadzor nad Sicilijo, v kateri je zmagala Rimska republika.

Po 23 letih krhkega miru, se je začela druga punska vojna (218–201 pr. n. št.), ki je najbolj znana po Hannibalovem pohodu čez Alpe.

Rivalstvo med državama je zaključila tretja punska vojna (149–146 pr. n. št.), ki se je končala se je s popolnim uničenjem Kartagine in dokončno uveljavitvijo Rima kot vodilne sile v zahodnem Sredozemlju.

Največji obseg ozemelj pod nadzorom Kartagine

Ostanki Kartagine na področju mesta Tunis v Tuniziji

+ 1

Oglejte si galerijo

Leta 2020 so raziskovalci med začetnimi izkopavanji pred širitvijo Pokrajinske bolnišnice v španski Cordobi med drugimi predmeti našli kockasto kost, za katero verjamejo, da je del sprednjega desnega stopala slona.

Kost so anatomsko primerjali z istovrstnimi kostmi sodobnih slonov in mamutov, zaradi slabe ohranjenosti pa niso mogli analizirati DNK ali beljakovin.

Radiokarbonska datacije je kost umestila med pozno 4. ali zgodnje 3. stoletje pred našim štetjem, ki zgodovinsko ustreza obdobju druge punske vojne.

Plast, v kateri so našli kost, je kazala tudi izrazite znake vojaškega uničenja, zato je bila najdba še toliko bolj zanimiva. Tudi drugi materiali iz najdišča namreč podpirajo vojaško razlago.

Arheologi so našli okoli dvanajst okroglih kamnov, ki so jih uporabljali kot izstrelke v oblegovalnih napravah (nekakšnem antičnem topništvu) za rušenje zidov ali obstreljevanje nasprotnikovih vojaških formacij.

Naši pa so tudi pa tudi kovance in keramiko, povezane z oboroženo dejavnostjo, vzorci uničenja naselbine pa se ujemajo z znano dejavnostjo iz časa druge punske vojne na Iberskem polotoku, piše portal.

Ker v času druge punske vojne sloni niso živeli v Evropi, njihove stopalne kosti pa nimajo uporabne ali okrasne vrednosti, raziskovalci sklepajo, da gre za kost slona, ki je bil del vojaške formacije.

Kartažani so slone v vojskovanju uporabljali že v prvi punski vojni in so se pogosto pojavljali pri vojaških operacijah Kartagine na Iberskem polotoku.

Glede na radiokarbonsko datiranje pa bi slon, katerega kost so našli na najdišču, lahko bil tudi del Hanibalove vojske, ki je kasneje prečkala Alpe.

Poročilo o odkritju španskih arheologov je bilo pred dnevi objavljeno v znanstveni reviji Science Direkt

Kartažanski kovanec z domnevno upodobitvijo Hanibala in bojnega slona

Oglejte si galerijo

Hanibalov pohod čez Alpe

Hannibal je s svojo vojsko prečkal Alpe leta 218 pr. n. št., na začetku druge punske vojne proti Rimu.

Prehod se je zgodil jeseni, verjetno septembra ali oktobra, v zelo zahtevnih vremenskih razmerah.

Celoten pohod od Iberskega polotoka do severne Italije je trajal približno pet mesecev, sam prehod Alp pa okoli dva tedna.

Na pot je krenil s približno 50.000–70.000 pešaki, 9.000–20.000 konjeniki in okoli 37 bojnimi sloni.

Med prehodom je utrpel velike izgube zaradi mraza, lakote, plazov in napadov lokalnih plemen.

V Italijo je prispel z le okoli 20.000 pešaki in 6.000 konjeniki.

Večina slonov je poginila kmalu po prečkanju Alp.

Točna pot ni povsem znana, vendar številni sodobni zgodovinarji kot najverjetnejši navajajo prelaz Col de la Traversette v zahodnih Alpah, na meji med današnjo Francijo in Italijo.

Ko je konec leta 218 pr. n. št. prišel iz Alp v Padsko nižino, je imel na voljo le še okoli tretjino prvotne vojske.

Kljub izčrpanosti je hitro reorganiziral sile in premagal rimske vojske v bitkah pri Ticinusu in Trebiji, kar je potrdilo, da je bil pohod strateško uspešen.

S tem je Rim presenetil in vojno prenesel neposredno na italijanska tla.

V naslednjih letih je dosegel še več velikih zmag, med njimi slovito bitko pri Kanah (216 pr. n. št.).

Vendar pa ni nikoli dobil zadostnih okrepitev iz Kartagine, zato Rima ni mogel dokončno poraziti.

Po skoraj 15 letih bojevanja v Italiji je bil vpoklican nazaj v Afriko in leta 202 pr. n. št. poražen pri Zami.